DRUGAČEN SVET SE ZAČNE V OBIČAJNEM DNEVU.

Veliko ljudi čaka na velik preobrat. Na razkritje, pravo osebo ali dogodek, po katerem bo končno vse drugače. Razumem to željo. Ko smo utrujeni od istih težav, si želimo, da bi nekdo odprl vrata in bi lahko zadihali. Toda del spremembe, ki jo čakamo, je že danes v naših rokah: kako poslušamo, kako postavimo mejo, kaj naredimo s svojo jezo in kako ravnamo s človekom, ki vidi svet drugače kot mi.

Zame se širša zavest pokaže prav tukaj. V tem, ali znamo med razburjenjem ohraniti dovolj prostora, da preverimo, kaj se je zares zgodilo in kaj smo dogodku dodali iz starega strahu. Nekdo nas je nekoč prizadel, pa sedanji trenutek še vedno gledamo skozi tisto rano. Enkrat nam ni uspelo, pa iz tega naredimo sodbo o vsem svojem življenju. Jasnejši pogled nam omogoči, da preteklost upoštevamo in hkrati opazimo, kaj je res danes.

Pri tem potrebujemo človečnost in meje skupaj. Lahko razumemo človeka in mu vseeno rečemo ne. Lahko poimenujemo škodo, zahtevamo odgovornost in odidemo. Odpuščanje nam ne nalaga, da pozabimo, kar nas je izkušnja naučila, ali znova odpremo vrata nekomu, ki nas še vedno prizadene. Svojemu življenju lahko vračamo prostor, medtem ko meja ostaja trdna.

Tudi notranji mir ne pomeni, da nas nič več ne zaboli. Pomembno je, kako najdemo pot nazaj k sebi. Ali lahko začutimo jezo, ne da bi morali ponižati drugega? Ali lahko priznamo napako, ne da bi ponižali sebe? Ali znamo slišati misel, pa je ne ubogati avtomatično?

Iz takšnih trenutkov nastajajo odnosi, iz odnosov pa ozračje naših družin, skupnosti in ustanov. Zato imajo naše običajne izbire večjo težo, kot jim pripisujemo. Svet potrebuje tudi pravična pravila in odgovorne sisteme. Potrebuje pa ljudi, ki znajo svojo moč uporabljati tako, da ob njih ostane prostor za življenje drugih.

Ko govorim o novih Zemljanih, imam v mislih to možnost: da ostanemo svoji, sodelujemo brez podrejanja in povemo resnico brez poniževanja. Začnemo lahko pri naslednjem pogovoru. ❤️

Vse dobro. Vsem.

- mtk -