KO SRAM POSTANE JEZA, KRIVDA PA TUJA ODGOVORNOST
Ste opazili, kako se nekateri ljudje odzovejo, ko jih soočimo z njihovimi dejanji?

Ste opazili, kako se nekateri ljudje odzovejo, ko jih soočimo z njihovimi dejanji?
Namesto da bi se ustavili in razmislili, postanejo jezni. Začnejo se zagovarjati, napadati, iskati napake pri drugih ali zmanjševati pomen tistega, kar so storili.
Včasih je za takšnim vedenjem nekaj, česar navzven sploh ne opazimo. Sram.
Med krivdo in sramom je namreč pomembna razlika. Krivda nam sporoča: »Naredil sem nekaj narobe.« Sram pa lahko človeku govori: »Z menoj je nekaj narobe.«
In če človek tega občutka ne zna prenesti, se lahko začne braniti. Ne pred drugim človekom, temveč pred neprijetno resnico o sebi.
Takrat slišimo: »Ti si me prisilil!« »Pretiravaš!« »Saj ni bilo nič takega!« »Poglej najprej sebe!«
Namesto pogovora o njegovih dejanjih se začne pogovor o naših napakah. Namesto odgovornosti dobimo očitke. Namesto priznanja novo zgodbo, v kateri je kriv nekdo drug.
Če se takšni odzivi ponavljajo, lahko človek postaja vse bolj zaposlen z varovanjem svoje podobe. Pomembneje mu postane, kaj si o njem mislijo drugi, kot pa to, kakšne posledice je povzročil.
Toda pozor. Jeza, molk ali obrambno vedenje sami po sebi še niso dokaz prikrite krivde. Tudi človek, ki je po krivem obtožen, se lahko odzove zelo burno.
Zato ni naša naloga, da drugim beremo misli in ugibamo, koliko sramu nosijo v sebi.
Pomembneje je opazovati, kaj naredijo, ko dobijo priložnost prevzeti odgovornost.
Ali znajo priznati napako? Ali so pripravljeni poslušati? Ali poskušajo popraviti škodo? In predvsem, ali se njihovo vedenje skozi čas spreminja?
Kajti resnično obžalovanje ni samo neprijeten občutek. Pokaže se tudi v dejanjih.
In še nekaj. Sram in krivdo poznamo vsi. Nihče ni imun na napake, neprijetno resnico ali potrebo po obrambi lastnega ega.
Razlika je v tem, kaj s temi občutki naredimo.
Krivda nas lahko pripelje do odgovornosti. Sram nas lahko požene v beg pred njo. Zrelost pa se začne takrat, ko si upamo pogledati tudi tisto, kar nam pri sebi ni všeč.
Ni treba biti brez napak, da bi bil dober človek. Pomembno je, da si jih pripravljen priznati in jih nehaš ponavljati.
Vse dobro. Vsem.
- mtk -

